Dunajski mestni svetnik za podnebje Jürgen Czernohorszky iz vrst socialdemokratov (SPÖ) je v nedavnih izjavah ostro kritiziral odpravo t. i. hladne progresije v Avstriji. Po njegovem mnenju je bila odprava tega davčnega mehanizma napaka oziroma nepremišljena poteza, saj je povzročila občuten izpad proračunskih prihodkov. Czernohorszky je poudaril, da so posledice zmanjšanih davčnih prilivov še posebej prizadele občine in mesta, ki se zdaj spopadajo s pomanjkanjem sredstev za javne storitve in infrastrukturne projekte. Mestni svetnik meni, da je bila avtomatična uskladitev davčnih razredov z inflacijo prehitra odločitev, ki bi jo bilo treba revidirati. Njegov poziv k ponovni uvedbi hladne progresije je sprožil razprave o javnofinančni stabilnosti in razdelitvi davčnih bremen v avstrijski politiki. Czernohorszky trdi, da bi se s tem mehanizmom v proračun vrnila potrebna sredstva, ki so nujna za delovanje lokalnih skupnosti v času gospodarske negotovosti.

Črnogorska skupščina je na predlog premierja Milojka Spajića razrešila ministra za šport in mlade Dragoslava Šćekića. Odločitev o odstavitvi je sledila zahtevi predsednika Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimirja Jokovića, ki je premierja obvestil, da Šćekić po izstopu iz stranke in ustanovitvi novega Gibanja za narodno zaupanje (PNP) ne more več zasedati ministrskega mesta, ki pripada kvoti SNP. Šćekić je svojo razrešitev označil za posledico političnega izsiljevanja in strahu pred njegovim naraščajočim vplivom med volivci, hkrati pa je izrazil razumevanje za premierjevo željo po ohranitvi stabilnosti koalicije. Istočasno se država spopada z resno varnostno krizo v naselju Botun v občini Zeta, kjer so protestniki zaradi nezadovoljstva s projektom čistilne naprave blokirali ključne prometnice, vključno z dostopom do letališča Podgorica. Poslanec Milan Knežević je napovedal, da bodo državljani svojo zemljo branili z vsemi sredstvi, kar je v parlamentu sprožilo pozive k nujni seji Sveta za nacionalno varnost. Medtem ko se vlada sooča s temi pretresi, je občinski svet Budve s podporo opozicijske DPS sprejel rekorden proračun za leto 2026, ki predvideva velike naložbe v kulturno dediščino in infrastrukturo.

Študija nemškega Inštituta za nemško gospodarstvo (IW Köln) je pokazala, da nemške občine namenjajo več kot tretjino svojih proračunov za socialno pomoč in delo z mladimi. Ta delež se je od leta 1992 povečal za polovico. Največ sredstev gre za socialno pomoč in otroško varstvo, medtem ko se delež za gradnjo cest zmanjšuje. Približno 38 odstotkov sredstev občinskih proračunov namenjajo za socialne izdatke.

Kljub finančnim pritiskom, ki obremenjujejo občinske proračune, le malo občin v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalška še čaka na potrditev proračuna. Poseben sklad ne rešuje vseh težav.

Svetniki Evropske zveze (ES) v črnogorski občini Budva niso podprli predloga občinskega proračuna, saj so nasprotovali dodelitvi milijonskih sredstev kateri koli verski skupnosti. Petar Odžić, predstavnik zveze, je prek družbenega omrežja X sporočil, da stranka ne bo dopustila porabe javnega denarja za tovrstne namene, medtem ko mestu primanjkuje ključnih infrastrukturnih projektov. Po mnenju Odžića bi morala imeti prednost vlaganja v objekte in storitve, ki so bistvenega pomena za vse občane, ne glede na njihovo versko pripadnost. Zastopniki Evropske zveze so ob tem poudarili nujnost spoštovanja načela sekularnosti oziroma stroge ločenosti države od verskih skupnosti. To načelo bi moralo po njihovem prepričanju veljati tudi na ravni lokalne samouprave. Odločitev svetnikov je povzročila politični zastoj pri sprejemanju proračuna, saj ES vztraja pri stališču, da verske organizacije ne smejo prejemati tako visokih zneskov iz proračunskih sredstev, namenjenih razvoju mesta.

Lokalni parlament v črnogorskem Bijelem Polju do zakonsko določenega roka, 31. decembra, ni izvedel seje, na kateri bi obravnavali in sprejeli proračun za leto 2026. Zaradi neusvojitve ključnega finančnega dokumenta so v lokalnem odboru Demokratske partije socialistov (DPS) opozorili na resne posledice za delovanje občine. Po njihovih navedbah takšno stanje upočasnjuje delo občinske uprave in zahteva nemuden institucionalni dialog. Politična kriza v občini je povzročila negotovost glede financiranja javnih storitev in infrastrukturnih projektov v prihodnjem letu. Predstavniki opozicijske DPS so poudarili, da je neuspeh pri sklicu seje pokazatelj institucionalne blokade, ki neposredno škoduje interesom občanov. Pozvali so k odgovornemu ravnanju in takojšnjemu začetku pogovorov med političnimi akterji, da bi premostili nastalo situacijo in zagotovili nemoteno izvajanje proračunskih obveznosti.

Občinski svet črnogorske občine Nikšić je v okviru razprave o proračunu, ki za prihodnje obdobje znaša rekordnih 45,7 milijona evrov, sprejel dopolnila opozicijske Demokratske partije socialistov (DPS). Sprejeta dopolnila zagotavljajo znatno več finančnih sredstev za postopke zunajtelesne oploditve ter neposredno podporo lokalnim čebelarjem. S temi ukrepi so svetniki uradno okrepili socialno politiko na lokalni ravni in spodbudili razvoj primarnega gospodarskega sektorja. Klub svetnikov DPS je ob tem poudaril, da sprejetje njihovih predlogov dokazuje sposobnost opozicije za oblikovanje konkretnih rešitev v korist državljanov. Napovedali so nadaljnje pobude, ki bodo usmerjene v izboljšanje gospodarskega okolja in kmetijstva v regiji. Čeprav so se v preteklosti v Nikšiću pojavljala močna ideološka razhajanja med opozicijsko DPS in lokalno oblastjo, je tokratni dogovor o proračunskih sredstvih pokazal osredotočenost na praktične potrebe prebivalstva.